Postoj. In začuti pogum, ki je premagal zmaja.
Pastirček Jakob in zmaj v Postojnski jami
15. aprila, 2026|Globoko pod Postojnskim, tam kjer je temno, skrivnostno in kjer kapljice počasi ustvarjajo kapnike, naj bi nekoč živel zmaj, velik, strašen in vedno lačen. Ko je prihajal iz jame, je zarenčal, da je odmevalo daleč naokoli, ljudje pa so se ga bali in mu puščali živino, samo da bi jih pustil pri miru. Nihče si ni upal blizu, nihče razen Jakoba.
Pastirček Jakob je bil doma iz Šmihela pod Nanosom in ni imel meča, ne oklepa, ne vojske, imel pa je nekaj pomembnejšega, bistroumnost, pogum in radovednost. Opazoval je zmaja, razmišljal in nato dobil idejo.
Legenda pravi, da je pripravil past, v telečjo kožo je skril apno in jo nastavil zmaju. Ko je zmaj zavohal lahek plen, ni okleval, požrl jo je in kmalu zatem pogoltnil še vodo. Takrat pa se je začelo, v njem je zavrelo, napihnil se je in v trenutku, o katerem še danes pripovedujejo, je zmaj počil. Jakob je premagal mogočnega zmaja in to ne z močjo, ampak z glavo. Iz zmajeve kože so domačini nato naredili torbe, zato še danes pravimo, da smo na Postojnskem torbarji.
In če boste v jami dobro prisluhnili, boste morda zaslišali odmev stare zgodbe ali pa le kapljanje vode, kdo ve.