Postoj, prisluhni in začuti, kako se čudeži narave in ljudskih
pripovedi prepletajo v eno samo, živo zgodbo.
Naj te ne čudi, če je na Postojnskem vse malo čudno.
Zibelka čudes smo že tisočletja.
Pri nas narava ne očara le z mogočnimi gozdovi, travniki, ampak tudi s pravljičnim podzemljem. Postani tu, kjer so se že od nekdaj radi ustavljali pustolovski raziskovalci, podjetni furmani, spretni trgovci, prebrisani tihotapci, številni vojaki in eminentni veljaki. Njihove sledi živijo v nas in številnih legendah. Zato smo Postojnčani sami svoji ustvarjalci zgodb. Smo gostoljubni in pristni gostitelji. Se čudiš? Mogoče. Postoj na Postojnskem, brez dvoma te bomo očarali.

Kjer zgodovina sreča legende.
Postojnsko je prostor, kjer se zgodovina ne začne s knjigami, temveč z naravo. Pokrajina tukaj ni le kulisa, temveč glavni pripovedovalec. Kot da bi vsak kamen, vsaka jama in vsak vrtinec vode hranil spomin na nekdanji čas. Zato ni presenetljivo, da je naša preteklost prepletena z legendami.
Pastirček Jakob je postal junak ne zaradi moči, temveč zaradi poguma in bistrosti – vrednot, ki so tu doma. Erazem Predjamski je v svoji jami živel v sožitju z naravo, odvisen od njene zaščite in skrivnosti. Bela kača na Nanosu je simbol, da gore niso le pokrajina, ampak živa bitja, ki gledajo, poslušajo in učijo.
Te legende niso zgolj del naše identitete – so tudi opomnik, kako krhka in dragocena je narava, iz katere izhajajo. Ne bi bilo Jakoba brez pašnikov, ne Erazma brez skalnih previsov, ne Nanoške kače brez divjih pobočij. Zgodbe živijo, ker živi njihova pokrajina. In mi se trudimo, da tako ostane.
Na Postojnskem verjamemo, da se zgodovina in trajnost ne izključujeta – nasprotno, ena hraní drugo. Če ohranimo naravo, ohranimo tudi zgodbe, ki so se tu rodile. Če razumemo preteklost, razumemo, kako ravnati z današnjim svetom. Tako starodavni čudeži postanejo smerokaz za prihodnost.

Postoj, prisluhni in začuti, kako se čudeži narave in ljudskih
pripovedi prepletajo v eno samo, živo zgodbo.