Arhiv: Interesne točke

Jesenske počitnice na Postojnskem: skupaj po sledeh čudes

Bi rešili zadnjega zmaja, doživeli tropsko nevihto ali se podali med drevesne krošnje? Na Postojnskem lahko med jesenskimi počitnicami vsak dan odkrijete nekaj drugačnega. Spakirajte radovednost, udobne čevlje in topla oblačila ter se z družino odpravite po sledeh čudes.

Preberi več

Kamnita cerkvica z rdečo streho na hribu Sveti Lovrenc obdana s travnikom.

Cerkev sv. Lovrenca na Gori nad Studenim

Cerkev sv. Lovrenca stoji na idilični razgledni točki tik pod vrhom Gore ali Svetega Lovrenca (1019 m) nad vasjo Studeno in velja za eno najstarejših sakralnih točk na območju Postojnske. Podružnična cerkev župnije Studeno je bila prvič omenjena že v letu 1391, njeno jedro pa se ohranja v romanski zasnovi z značilnimi vplivi istrskega graditeljstva, ki se odražajo v kamnitih zidovih brez ometa in robustnih okenskih okvirjih. Arhitekturno je cerkev zanimiva zaradi svoje umirjene in preproste oblike, kjer se pravokotno telo ladje in prezbiterija prepleta s kamnitim zvonikom na preslico iz 17. stoletja.

Preberi več

Slika cerkve žalostne matere božje v Predjami. Na desni strani lahko vidimo liste lipe.

Cerkev Žalostne Matere Božje v Predjami

Cerkev Žalostne Matere Božje v Predjami je gotska enoladijska cerkev s zvezdasto obokanim prezbiterijem, posvečena okoli leta 1450. Posvetil jo je Enej Silvij Piccolomini, tržaški škof, poznejši papež Pij II. Njeni gotski elementi, renesančni portal in baročni oltar pričajo o stoletjih verske in umetniške tradicije. Cerkvenega stolpa nima, zvon se nahaja v kamnitem zvoniku na preslico.

Preberi več

Panoramski pogled nad staro mestno jedro in hrib Sovič, ki se bohoti nad Postojno. V ospredju je cerkev Svetega Štefana

Cerkev sv. Štefana v Postojni

Cerkev sv. Štefana stoji v središču Postojne in je osrednja župnijska cerkev mesta, ki povezuje versko življenje in kulturno zgodovino občine. Zgrajena je bila v 18. stoletju, kar je razvidno iz zgodovinskih zapisov o gradnji cerkve ob mestnem trgu v tem obdobju, povezanem s širšim razvojem mesta. Zvonik in pročelje izražata klasične cerkvene poteze tistega časa, notranjost pa dopolnjuje bogata sakralna oprema, ki je skozi stoletja dopolnjevala cerkveno dediščino. Posvečena je sv. Štefanu, zavetniku konj, kar kaže na gospodarski pomen te vprežne živali na tem območju v obdobju, ko je bilo furmanstvo v polnem razmahu.

Preberi več

Stara tisa v Stranah

V vasi Strane pri Postojni raste ena najbolj izjemnih naravnih znamenitosti regije — stara tisa (Taxus baccata), ki velja za najdebelejšo in eno najstarejših tis v Sloveniji. Stoji pred cerkvijo sv. Križa in dosega višino več kot 11 m, s premerom debla okoli 385 cm, kar ji daje poseben pečat med naravnimi spomeniki. Strokovne ocene starost drevesa postavljajo med 500 in 600 let, čeprav ljudsko izročilo pripisuje še mnogo daljšo zgodovino.

Preberi več

Kamnita utrdba, ki sredi gozda čuva naravo in Postojnsko. S svojo prezenco je kot tih stražar Planinskega polja in Postojnskega

Ravbarjev stolp

Ravbarjev stolp stoji na južnem robu Planinskega polja, v neposredni bližini Planinske jame, in je prvič omenjen leta 1444. Stolp je ostanek srednjeveškega Malega gradu in je znan po svojih gotskih arhitekturnih značilnostih, vključno z ohranjeno kapelo v nadstropju. Grad je dobil ime po Nikolaju Ravbarju, tržaškemu glavarju, in je nekoč varoval pomembno prometno pot med Ljubljansko kotlino in Primorjem. S skalnatega pomola nad zatrepno dolino reke Unice so njegovi lastniki nadzorovali Planinsko polje in varovali svojo lastnino.

Preberi več

Predjamski grad

Predjamski grad je eden najbolj osupljivih gradov na svetu. Že več kot 800 let je vpet v 123 metrov visoko skalno steno in vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov kot največji jamski grad na svetu. Njegova dramatična lega in bogata zgodovina ustvarjata nepozabno doživetje. Grad je tesno povezan z legendo o Erazmu Predjamskem, uporniškem vitezu, ki se je več kot leto dni uspešno upiral obleganju. Zgodbe o skrivnih rovih, pogumu in izdaji še danes burijo domišljijo obiskovalcev.

Preberi več

Ostanki gradu Adelsberg

Na vrhu mestnega griča Soviča se dvigajo ruševine gradu Postojna (Adelsberg), znanega tudi kot Stari grad. Od tam se odpira čudovit razgled na Postojno, vhod v Postojnsko jamo, Jamski dvorec in Nanos. Prvi znani lastniki gradu so bili grofje Andeški v 12. stoletju, sam grad pa je najverjetneje še starejšega izvora. V preteklosti je grad predstavljal sedež obsežnega postojnskega zemljiškega gospostva in je zaradi svoje strateške lege nadzoroval kraške prelaze ter ščitil območje Postojnske kotline. Do ruševin vodi urejena gozdna sprehajalna pot, dostopna vse dni v letu.

Preberi več

Mestni park prepleten s potkami, ki vijugajo med razstavo Obrazi naše zgodovine. Park obdan z visokimi drevesi in zeleno površino, v njem pa prostor za brezskrbno igro otrok.

Obrazi naše zgodovine – razstava na prostem

Obrazi naše zgodovine je razstava na prostem, postavljena v prijetnem parkovnem okolju v središču Postojne. Obiskovalce vodi skozi zgodbe ljudi in osebnosti, ki so s svojim delom zaznamovali prostor Pivške kotline in širše okolje ter zapustili pomembno kulturno in zgodovinsko dediščino. Biografsko-dokumentarna razstava predstavlja izbor najvidnejših osebnosti 19. in 20. stoletja skozi besedila, podobe in zanimive zgodovinske utrinke. Razstavo sta pripravila Notranjski muzej Postojna in Občina Postojna z namenom, da park obogatita z vsebino, ki povezuje naravno okolje z zgodovinskim spominom kraja.

Preberi več

Otroci se spoznavajo s tropskimi živalskimi in rastlinskimi vrstami v akvariju znotraj Neotropice.

Neotropica, butična tropska razstava

Neotropica je edinstven naravovarstveno izobraževalni center in doživetveni prostor v osrčju Postojne, kjer vas popeljejo v čarobni svet tropskih gozdov, rek in koralnih grebenov. Neotropica je več kot razstava. Ima poslanstvo ozaveščati o pomenu ohranjanja narave in ranljivih ekosistemov. Namenjena je družinam, šolskim skupinam, ljubiteljem narave in vsem, ki želijo doživeti tropski svet, v prijetnem in dostopnem okolju.

Preberi več