Zgodovinska pot Planina

Pot povezuje posamezne lokacije Planinskega polja in Planine na Postojnskem, kjer so še vidni ostanki nekdanje državne meje med Kraljevino Jugoslavijo in Italijo v času med obema vojnama. Dolga je štiri kilometre, za ogled potrebujete do dve uri.

Planina, manjši trg v Sloveniji, ki ga je med obema vojnama zaznamovala nekdanja meja med Jugoslavijo in Italijo, še danes skriva številne ostaline in zgodbe obdobja, ki se ga Slovenci spominjamo predvsem po krivični meji. Pogodbo o razmejitvi sta državi podpisali 12. novembra 1920 v italijanskem kraju Rapallo. Z rapalsko mejo smo Slovenci izgubili kulturni in gospodarski središči Trst in Gorico, dostop do morja, več kot tretjino narodnega telesa ter bili skoraj tri desetletja žrtve raznorodovalne politike in nasilja.

Medvojno obdobje je v Planini čas drznih tihotapskih zgodb, krvnih maščevanj, razgrajanj italijanskih vojakov, streljanj med mejnimi službami, mednarodnih sporov, fašističnega nasilja ter celo obiska Mussolinija, ki je le tri leta pred ponovno italijansko okupacijo Jugoslavije in krvavo vojno, tu govoril o prijateljstvu med državama. Mejniki nekdanje meje so danes neme priče obdobja, ki je Planini pustil številne rane – zapuščene zaselke, razvaline mogočnega dvorca in spomine na čas, ko je nepravična meja delila ulične sosede.

Pot obsega osem posameznih točk, kjer so predstavljeni ostanki rapalske meje, kot so ohranjeni mejniki in mesto najbolj prometnega cestnega mejnega prehoda v Sloveniji. Predstavljena je tudi gradnja italijanskega utrdbenega sistema Alpskega zidu, ki ga ob Planini sestavlja kar pet obrambnih skupin.